Zadnje srečanje Ekipe POND je potekalo z izvajalci izobraževanj, kjer smo si izmenjali mnenja glede opravljenega dela in odzive udeležencev izobraževanj. Izstopa udeležba zobozdravnikov na izobraževanjih, saj smo jih gostili kar velik delež (23% glede na vse zdravnike). Izvajalke so poudarile, da so zobozdravniki prezrta javnost pri obravnavi nasilja v družini, čeprav se prav oni pogosto soočajo s povsem neprimernim vedenjem na primer staršev, ko pripeljejo svojega otroka in ta ne želi odpreti ust, ali pa ob poškodbah zobovja in obzobnih tkiv, kar je lahko tudi posledica izpostavljenosti nasilja v družini. Tudi z zanemarjenostjo kot eno od oblik nasilja, ki se lahko odraža v zdravju ustne votline otrok, se zobozdravniki pogosto srečujejo pri svojem delu. Gre torej za perečo problematiko, kar kaže tudi strokovni seminar Slovenskih pedontoloških dnevov, ki bo potekal od 30. septembra do 1. oktobra 2016. Organizatorji so se odločili srečanje posvetiti poškodbam zobovja otrok in mladostnikov.
Asist. dr. Nena Kopčavar Guček, dr.med., je poudarila odmevnost projekta tudi v mednarodnem prostoru v sklopu WONCA – kar smo v preteklosti že omenjali. Še posebej se je mednarodnim raziskovalcem – zdravnikom zdela dodana vrednost projekta interdisciplinarno sodelovanje in preplet različni poklicnih profilov izvajalcev projekta.
Izvajalke so med srečanjem izpostavile učinek projekta v praksi. Predstavnica CSD Maribor je povedala, da se na terenu »nekaj dogaja«, kar pomeni, da dejansko že prihaja do spreminjanja obstoječih praks na področju prepoznave in obravnave nasilja v družini s strani zdravstvenega osebja. Učinki žal še niso merljivi, kar je škoda, saj bi tako projekt dejansko dobil odziv in manifestacijo uspešnosti. Ena izmed izvajalk je izpostavila dogodek na eni izmed delavnic: kaj naj/lahko zaposleni na oddelku bolnišnice storijo, če je žrtev nasilja njihova sodelavka (zdravstveni delavec)? Kako lahko pomagamo znotraj delovnega okolja? Temu je bila posvečena cela delavnica. Na delavnicah se je izkazalo, da je bil včasih prisoten tudi povzročitelj(ica) nasilja. Izvajalke so povedale, da je bil še posebej velik izziv soočiti se z drugače mislečimi in da je bila skupinska dinamika na delavnicah včasih tudi burna zaradi tega dejstva. Med projektom se je izkazala potreba po psihosocialni podpori zdravstvenim delavcem, ki po eni strani morajo zaradi poklicne etike in zavez ustrezno obravnavati žrtve, po drugi strani pa so sami ujeti v krog nasilja v svoji družini. Poraja se tudi potreba po mobilni izobraževalni enoti, kar je ena izmed načrtovanih aktivnosti projektne skupine v jesenskem času.
